Moja zgodba se je zares začela leta 2019, ko se mi je z nenadno smrtjo brata in kmalu zatem ločitvijo stašev življenje obrnilo na glavo. Takrat sem se aktivno začela spraševati ali sploh živim svoje življenje ali le življenje drugih? Ravno sem zaključila z magisterijem bibliotekarstva in že takrat sem globoko znotraj sebe vedela, da ta poklic ni zame. Ko sem zaključila študij, še nisem vedela da se bo moja pot izobraževanja pri 25. letih šele začela. Potopila sem se v knjige, meditirala in tako spoznavala sebe. Ko sem končala prvo leto redne službe mi je bilo dovolj starega življenja.

Zato sem se začela udeleževati različnih delavnic. Že na začetku sem šla v res globoko raziskovanje sebe in svoje intimnosti ter odnosov na treh enotedenskih delavnicah International School of Temple Arts, ki so mi drastično spremenila življenje. Končno sem začutila, da sem zares živa, vso paleto občutkov in čustev, poleg tega pa se je moje telo začelo spontano premikati in v meni se je prebudila življenjska energija ki je bila prej potlačena. Po tej delavnici sem še par tednov veliko bolj intenzivno zaznavala vse, nisem rabila veliko jesti ter sem doživljala ekstazo v navadnih trenutkih kot je pomivanje posode in okušanje čokolade. Kljub vsemu temu razširjenju in prelepih občutkih pa se je pravo raziskovanje šele začelo.

Nadaljevala sem z izobraževanjem za učiteljico joge, ki mi je prineslo polno znanja, prakse ter izkušenj, iz katerih sem se veliko naučila ter je predstavljal začetek moje poti kot učiteljica, ne več samo kot učenka. Še vedno pa sem iskala globino ter predvsem izvor svojega nezadovoljstva ter se vpisala v študij telesne psihoterapije CIR - INTP, ki je bil ena izmed boljših odločitev v mojem življenju. Na študiju sem takoj začutila, da je to prostor zame in za vsa moja čustva. Končno se mi ni bilo treba več pretvarjati, da sem nekdo drug, da bom sprejeta poleg tega pa sem se naučila postavljati meje. Rekla sem si, to je to, to bom delala v življenju! Meni je ta študij spremenil življenje toliko na bolje, da nisem mogla verjeti. Končno sem imela možnost videti in čutiti sebe in svet takšen kot je, ne pa skozi očala mojih čustvenih ran.

Po dveh letih študija je prišel čas da začnem držati prostor za individualne terapije. A nisem še čutila da imam celostno znanje, zato sem se prijavila na 1. in 2. stopnjo treninga NEO Emotional Release. Na drugi stopnji na Baliju pa me je pa čakala poleg znanja tudi do sedaj najbolj globoka duhovna izkušnja. Doživela sem telepatijo, ogromno sporočil višjega jaza, spomin iz prejšnjega življenja, z notranjim očesom sem tudi videla stvari ki niso bile materialne ter čutila neizmerno ljubezen skozi povezavo s svetlobnim 'bitjem'. Vse to nebi bilo možno če nebi prej doživela valove čiščenja svojih telesnih napetosti, čustev in mentalnih prepričanj. To kar se mi je zgodilo ni bilo lahko zame, saj je moje telo komaj dohitavalo in sem se morala parkrat fizično umakniti iz delavnic da sem se prizemljila. Spoznala pa sem kaj vse zmorem(o) in koliko potenciala imam(o).

Ko sem prišla nazaj v Slovenijo sem si želela še več vedeti o energijskem delu in tako sem se prijavila na Trauma informed kundalini facilitator training. Tudi ta prostor mi je odprl nove izkušnje, nove nivoje doživljanja sebe in poslušanja svojega telesa ter teles drugih. Z vsako novo izkušnjo sem globje spoznavala sebe in danes lahko rečem da se ne samo učim ampak se spominjam, kar je moja duša že izkusila skozi mnoga življenja. Med tem časom raziskovanja sebe sem se udeležila tudi 10- dnevne Vipassane ki me je še dodatno podprla pri zaznavanju subtilnih zaznav svojih teles ter sem v teh desetih dneh šla skozi še eno globoko izkušnjo raziskovanja svoje podzavesti.

V začetku leta 2026, po skoraj sedmih letih poglabljanja vase, pa lahko rečem da se je moje raziskovanje tega kar v mojem bistvu sem končalo, saj sem (v sebi) spoznala Izvor ali Boga. To je nemogoče opisati z besedami, ker je osebna izkušnja, ampak se čuti kot čista svetloba in brezpogojna ljubezen.

Danes vse to delim naprej in držim prostor, ker je meni pomagalo biti v stiku s sabo, z Izvorom (v meni). Vedno bolj se zavedam paradoksa da konkretne življenjske spremembe niso ne lahke in ne hitre ampak hkrati je čista ljubezen to, kar že si v svojem bitju, nič ti ni treba postati! Samo spomniti se moraš da to že si in v svojem ritmu utelesiti. Fizično telo je skozi moje razumevanje naše sidro v katerega sidramo svetlobo in zavestno ustvarjamo.

Za spuščanje tega kar nismo v svojem bistvu pa potrebujemo odgovornost, moč, trdnost in jasnost pa tudi nežnost, sočutje in milost. Verjamem, da sem samo skozi ozaveščanje lastnega nezavednega lahko varen prostor zase in za druge.